15.08.2007

Sonet o zlomljenih oblakih

Objavljeno v nekategorizirano avtor nevenka

 

Sledim ti v prepade med sanjami,

za teboj nosim zlomljene oblake.

Ker najine sanje niso enake,

komú naj zdaj rišem zvezde z dlanmi.

***

In včasih pogled moj premoder se zdi,

za tvoj oblak in samotno divjino,

kot kristal zdrsne v nebesno sinjino,

modrina njegova tako zaboli.

***

Kaj naj zamenjam in s čim naj trgujem,

za najin oblak za najine sanje?

Toliko vsega je, kar premagujem,

***

koliko zvezd in srca naj dam zanje?

Koliko žalosti naj prepotujem,

da objel boš lahko, kar je sedanje?

@n.

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj