8.02.2008
The End
Obstanem
na postrganem pobočju
sredi nevarnega giba,
kot divji konji
v prerezanem času…
Vdolbine v šepetu
so brez jeka,
goltam zrak
v zamračena pljuča…
Kam?
Kam naj položim dlan?
Kam jo položiš?
Kje naj grebem
v to resničnost, da…
Sprešani občutki,
zmlete misli,
jemljejo malo prostora.
A še želim,
da zapolneš moje satovje
z medom…
vsaj s pelinom…
Pod plazom,
ki odnaša,
še vedno sanjam…
Potem lahko padem
kot pokošena.
The End.
Nevenka, tudi sam včasih ne vem kam položiti svojo dlan? Obstal sem na rokah, ki grabijo obline na telesu, ko pokošeno pade pod toplino mojega telesa.
Upam, da to ni pravi konec?
8.02.2008 ob 07:57
Grison, prav polagaš svoje dlani. Tako položene dlani zdravijo.
Konec? Ni konca. Smisel življenja je.
8.02.2008 ob 08:19
borut pravi:
PROMETEJEVA ZGODBA BREZ KONCA
Deluje sanjsko.
Se spomnim sanj neke znanke, ki sem jih vzel skoraj za svoje.
V prvem kadru se nahaja oseba v bazenu, ki je kot mlakuža, zaraščen, a ga nekako noče ali ne more zapustiti Kot da bi bil zraščen z njo…
V drugem kadru se glavni junak nahaja na krušljivi skali v skoraj navpični steni… Pod njim je v globini morje… Poti nazaj ni… Da bi pa človek kar tako padel tako globoko, pa tudi ne gre…
Tretji kader je pogled navzgor:
Nad skalo se razprostira čudovita gorska pokrajina. Težava je le v tem, da je vse skupaj samo kulisa… V bistvu se takoj nad skalo dviga neke vrste kitajski zid, na katerega je nek neznan umetnik pričaral nebeško gorsko pokrajino…
Kaj zdaj? Čudenju na skali ujetega junaka ni videti konca…!?:)
8.02.2008 ob 10:32
@ Borut:Dober si, nisem mislila, da bo kdo dojel to nesrečno plezanje po steni, ko se človek tako neizmerno trudi in trudi…ne bi bilo pametno, če bi se trudil samo za sliko na zidu….A vedno obstajajo višji cilji in zaupanje v kar človek verjame.
Kam človek pride, če svoji lastni veri ne verjame?
8.02.2008 ob 11:09
Boljše z medom,za pelin je še vedno čas
8.02.2008 ob 20:22
Hmmm, najbrž imaš prav, življenje se pa vsakomur po svoje obrača…
8.02.2008 ob 20:24
polaganje rok prinaša novih energij. Marsikatera bolečina pa preide v prijetne občutke, ko se jih dotaknemo
8.02.2008 ob 21:36
Točno tako je drmagnum.Dlan z dobro namero zdravi…..
8.02.2008 ob 21:45
mislim da ne boš padla kot pokošena,ker te bodo te dlani ujele v varen objem
8.02.2008 ob 21:59
nevenka,
ti kar sanjaj. Imaš vso pravico
In potem lahko padaš kot pokošena ;), ker so itak sanje 
8.02.2008 ob 22:29
Alenka pravi:
Zgodnje jutro.
Pesem o dvojini
zveni dvojno.
Tudi Minila je noč (ki se zame šele začenja, čez nekaj minut).
Praznik (smrti) je minil …
Sončno bodi v Tem dnevu!
Al
9.02.2008 ob 02:05
@snow, saj bom samo enkrat, zadnjič, tako kot vsi.Pomembno je, da si srečen, ko je čas za to…
9.02.2008 ob 09:42
@ Vladka, ja samo pesem je…mnogo pretiha.
9.02.2008 ob 09:43
@ Alenka, lep je dotik tople dlani,
ko je mrzla je res prepozno…
Dnevi bodo lepi, nikoli se ne ustavijo, za nikogar….
9.02.2008 ob 09:46
Skoraj bi verjel, da imajo moje dlani zdravilno moč, pa sem v zadnjem trenutku spoznal, da so me pustile na cedilu.
.
Veliko raje bi zajahal divjo kobilo, se prepustil užitkom in kot v pesmi sanjal samo dotike rok in se prepustil do konca
Kako sem romantičen, pravi Vlatka.
9.02.2008 ob 10:15
Grison, preveč sanjaš, naredi si resničnost lepo. To je edina modrost, ki kaj velja. Ti lahko…
9.02.2008 ob 10:29
En tip na fotki ima preveč žensko telo
Sram me je:
A še želim,
da zapolneš moje satovje
z medom…
To je najlepši del pesmi
9.02.2008 ob 10:59
Vem, da je, ta del je tudi najbolj resničen v tej pesmi…vedno bo resničen…moje pesmi so zelo fiktivne, pišejo jih čustva, ne dogodki…večinoma.
9.02.2008 ob 11:24
nevenka,
pesem je v tebi. In je del tebe. Ni pa nujno, da si v pesmi ti.
Nisi brala mojih pesmi? Če bi bila v vsaki pesmi jaz, bi lahko imela sto in še kakšen obraz
Ti kar uživaj in se predajaj, če ne drugače, preko pesmi.
9.02.2008 ob 22:38
grison,
tvoje roke so zame zdravilne. Saj sam veš, kako me hitro mine kakšno zbadanje, ko mi daš roke gor, kjer zbada
,
Da sanjaš dotike? Verjetno izhaja to iz tega, da ko ti že spiš, se te moje roke vedno dotikajo
9.02.2008 ob 22:42
@ Vladka, ah ja, tole o obrazih je dobra misel…včasih mi je žal, da imam samo enega, poznam ljudi, ki jih imajo več.Srca pa nimajo niti pol.
12.02.2008 ob 03:52
Naj bo veliko meda. In brez konca.
12.02.2008 ob 10:36
Hvala Piaa, he, he..se bom vpisala med najbolj pridne čebele.
12.02.2008 ob 21:58
nevenka,
tudi jaz imam samo en obraz. Moj. In eno veeeeeliko srce. Moje.
V pesmih se pa prepustim tokovom, da me nosijo.
Zato si dovoli.
12.02.2008 ob 23:28
Nevenka pravi:
Ja, Vladka, seveda imaš prav….prepustiti se je treba….
13.02.2008 ob 20:57
Čivka pravi:
Sprešani občutki… ta ti je pa dobra
si me sedaj pošteno nasmejala, da veš 
Sicer mi je pa ta beseda že od nekdaj smešna 
že sama po sebi, v kaki pesmi je pa res še nisem zasledila 
25.02.2008 ob 11:53
Nevenka pravi:
25.02.2008 ob 12:00