15.02.2008
En sam je dovolj

Ko te ni,
včasih pomislim,
da pozabljaš…
in si želim,
vrniti tvoje misli in občutenja,
ki so tako samo najina.
In potem se spomnim,
da je najina ljubezen
vse, v kar verjamem,
in ne potrebujem nobenih
drugih čudežev…






Včasih ležim na hrbtu in gledam avione. In se mi zdi, da prav ničesar ne potrebujem, ker imava ljubezen.
15.02.2008 ob 10:58
Oh, lepo si povedal…večini stvari v življenju se lahko odpovem samo zanjo…
15.02.2008 ob 11:07
Tako je, čudeži pri tem niso potrebni
.
15.02.2008 ob 16:39
Ja, Grison..en sam je dovolj
15.02.2008 ob 16:59
Tudi jaz se kdaj ozrem za avijoni. Namreč zaljubljen sem tudi v njih.
15.02.2008 ob 17:19
15.02.2008 ob 17:31
dare pravi:
Ja, v čudeže je treba verjeti, v takšne ki so čudeži čisto samo zate pa sploh!
15.02.2008 ob 20:32
borut pravi:
Sem se ob tejle pesmi vprašal, zakaj je bila ljubezen od vekomaj tako iskana in cenjena… Gotovo tudi zaradi osredotočenosti na ENO. Na ravni posameznika in človeštva kot celote nas je od samega začetka znala voditi iz mnoštva pojavov do zakonitosti za njimi… Človek bi brez nje verjetno še vedno bil tam, kjer se je njegova evolucijska zgodba menda začela: na drevesu!?:) Bi aforistično dodal:
Kdor res ljubi, ta trdno stoji na tleh.:)
15.02.2008 ob 22:28
Jaz pa se še kakšnega čudeža ne bi branil
15.02.2008 ob 22:44
@dare, človek, ki ima svoj čudež je bogat.Človek, ki ga zapravi, pa neumen.
16.02.2008 ob 05:14
@Borut, prav imaš, tudi jaz mislim, da je enost v izbiranju ljubezni pripomogla k temu, da je človek zlezel z drevesa….sicer je monogamnost pojav tudi pri živalskih vrstah, a bi težko govorili o široki paleti čustva, gre pa za pripadnost. Človek, kot višje razvito bitje, bi se res moral bolj zavzemati za ljubezen, težko se pride do nje, uniči se jo pa zlahka.
16.02.2008 ob 05:19
@Kamper, važno je, da se čudeži tebe ne branijo….
16.02.2008 ob 05:20
Se zdi tebi žensko telo lepše od moškega?
16.02.2008 ob 11:10
Veš glavca, lepote in privlačnosti ne enačim. Estet sem po naravi.Privlači me pa lahko tudi kaj ne ravno popolnega po videzu.Ženska lepota je skozi zgodovino nekoliko bolj opažena, čeprav tudi moška ni zanemarljiva.A se mi zdi, da je na moški strani vedno bil nekoliko večji poudarek na moči.A v bistu se mi zdi vsako lepo telo, lepo…
16.02.2008 ob 11:24
nevenka,
spomin je včasih več vreden od realnosti. Sploh, če ga čutiš
17.02.2008 ob 00:46
Vladka, v spominu je vse kar daje vrednost naši preteklosti…včasih tudi sedanjosti in to kar zaznamuje prihodnost…
17.02.2008 ob 06:30
Če se že spomnim nazaj, potem noga ni na pravem mestu…
.
17.02.2008 ob 09:05
Gotovo Grison, treba je živeti
17.02.2008 ob 09:14
nevenka,
a le takrat, ko se od preteklosti nekaj naučimo in je ne živimo.
18.02.2008 ob 00:31
grison,
tvoja noga je bila ob vsakem času na pravem mestu. Tako kot moja, kot Nevenkina, kot mnogo njihova….Le da sedaj vemo veliko več. In vemo kam z nogo prestopiti, da ubere ritem
18.02.2008 ob 00:33
že sama ljubezen je čudež,sploh če je iskrena
18.02.2008 ob 19:50
Seveda Vladka, ves čas se učimo, dobro je, če se res uspemo česa naučiti in ne ponavljamo lekcije, a se tako rado zgodi ravno to, ker včasih verjamemo v napačne stvari. A ljubezen je zdravo vodilo v življenju, če je človek iskren s seboj. In tako, kot pravi Snow, ljubezen je čudež, prava iskrena ljubezen, tista, ki je neminljiva…
vse ostalo mine v življenju in se spreminja v kompromise…od vsega kar je dišalo po tem v mojem življenju sem šla stran…, ne prenesem nobene čustvene igre iz navade in strahu. Lahko podredim način življenja, čustvovanja pa ne….
19.02.2008 ob 06:05
nevenka,
seveda ne, potrebuješ le ljubezen. In to je prav.
In na tem vztrajaj. Si kar so tvoja čustva v tebi. Nikar jih ne podrejaj, seveda.
20.02.2008 ob 01:16
Ja, Vladka, saj smo se o iskrenosti pogovarjali tudi na tvojem blogu. Itak iskrenost ni samo kaj človek reče, pač pa tudi to kaj naredi, odnos do nekaterih stvari, stališča…in če že kaj, jaz ljubezen res cenim…samo zelo malo jo vidim okoli sebe…mislim, da je izredno redka.
20.02.2008 ob 05:26
nevenka,
je ljubezen. Je pa morda drugače razporejena, kot si sami želimo.
Bistvo pa je v tem, da jo imamo sami. Zase. In potem za druge. A ne? :=)
20.02.2008 ob 23:58
Hm..jaz jo imam v najboljšem primeru samo pol…gledam na to malo manj filozofsko, splošno, gledam realno intimno čustveno… Ljubezen v širšem pojmu je lahko marsikaj, lahko je dobrota, jaz pa mislim na pravo ljubezen do izbranega človeka. Ni je veliko, res je ni…sama navajenost, lastninjenje, nekakšna daj-dam stanja, pogodbena razmerja pravzaprav…ne duha ne sluha o ljubezni…samo razne oblike sožitij, v najboljšem primeru z nekaj prijateljstva…
Včasih se mi zdi, da živim z neko predstavo o ljubezni, vzvišenim idealom, ki ga sploh ni, če ne bi vendarle poznala nekaj ljudi, ki so mi res svetel vzor in zaradi njih verjamem…
21.02.2008 ob 05:32
nevenka,
iz tvojega komentarja lahko sklepam, da premoreš premalo ljubezni do sebe.
V partnerskem odnosu je zelo razgibano in nihče ti ne more brati iz ustnic. Tudi zato ne, ker sta partnerja dve osebi.
Lahko pa ljubezen čutiš vseeno. Ki je kakšen dan bolj intenzivna, kakšen dan se ti pa zdi, da je sploh ni.
A to se dogaja. Ljubezen, če je nimaš v sebi, je ne moreš najti niti v partnerju. Pa ne glede na razlike.
Zato se spusti iz oblakov in začni ceniti sebe. (Ti povem, to je najbolje. Ker te potem drugi poiščejo…)
21.02.2008 ob 22:31
Vlatka, jaz po mojem nimam takih težav.
Jaz odnosa do sebe ne imenujem ljubezen, zame je to izključno čustvo, ki ga lahko razviješ do drugih ljudi. Se pač držim drugačnih in ne ravno populističnih ameriških teorij…
Celotno ljubezen pojmujem pa drugače kot ti.
Odnos do sebe kot intelektualnega, čustvenega in fizičnega bitja imam poplnoma ustrezno urejen in mi ga marsikdo celo zavida, ker iz tega izvira človekova trdnost in samospoštovanje in sposobnost skrbeti zase pa še za koga.
Ljudi, ki me imajo radi, je še preveč.
A se moram umikati, ker moje potrebe niso take.
A ne skrbi, življenje imam dobro, svoje zasebnosti ne želim razkrivati, pesmi me odkrivajo čisto malo.
Dovolj ljudi imam na katere veliko dam in se počutim srečno, da jih sploh poznam. Nič ne potrebujem, da bi me še kdo hudo iskal. Sem čisto dobro najdena. A naključja vseeno prinašajo in vedno obstaja možnost, da kak človek postane dragocen in kak drug izgubi vrednost…za prijateljstva je veliko možnosti, ljubezen imam pa samo eno.
22.02.2008 ob 04:50