26. februar 2008
Lahko sem…
Še zadnje vizije
se ujamejo v trepalnice,
oko se odpre,
prazno nebo prodre vanj do ožilja…
zgnetene misli
slikajo navznoter,
vse mi je jasno, vse je vidno
in ima svoj ritem…
do nič in nazaj,
od nikoli do vedno
in celo hkrati.
Včasih lahko izbiram,
včasih pa samo vem…
in lahko sem labod,
lahko sem krč.
Labod je boljše kot krč
26. februar, 2008 ob 07:49
he, he…res je…
26. februar, 2008 ob 07:55
Razmišljam, napenjam možgane, zapiram oči … , a ne razumem. Sram me je
26. februar, 2008 ob 09:04
Oh, pesem je o razmišljanju in čisti logiki življenja in izbirah, ki jih človek ima, o tem kako bo živel in kako se bo počutil…o “osebni jasnovidnosti”…saj s predikcijo se po malem človek ves čas ukvarja…na osnovi tega sprejema vse odločitve…informacije pa prihajajo v zavest od zunaj in od znotraj, iz človekove izkustvene kombinatorike in intuicije…
26. februar, 2008 ob 09:46
borut pravi:
CELO HKRATI
Se malo igram z besedami: Krčevita lahkost bivanja…!?:) Si pod ‘krč’ in ‘labod’, zlahka sicer, predstavljam tudi dva osnova vidika sveta: svet energije v večnem pulziranju in pretoku (krč); in svet večnih oblik (labod), v katere se ta tok brez konca preoblači pred očmi bolj ali manj prefinjenega akterja zaznavanja.
26. februar, 2008 ob 10:44
Borut, morda je pulziranje pravzaprav zelo dober izraz, od nič do vsega in spet krč in potem oblika…zaznavamo pa itak vse…Krčevita lahkost bivanja, to pa je paradoks
26. februar, 2008 ob 11:04
dare pravi:
Nevenka, mogoče sem že kdaj vprašal…imaš kakšen problem s tem, če bralci tvojih pesmi ne razumejo popolnoma ali pa si jih celo narobe tolmačijo? Jaz npr.domnevam, da spadam med takšne, ki marsikaj poenostavijo.Če se mi zdijo besede lepe in prijazne do mene, me nič ne skrbi, če ne prodrem v najgljobji pomen pesmi, že poenostavljeno sprejeta je zame dovolj dobra. In če odpreš oko in svet sprejmeš z vsemi čutili je pač to dovolj, da si lahko labod ali pa “auč” ! Naložil…sori…lp!
26. februar, 2008 ob 19:58
nevenka,
raje sem krč kot labod. Ker vem, da moram še nekaj narediti iz sebe
Krasna pesem.
26. februar, 2008 ob 20:46
jaz si te predstavljam bolj kot laboda,…
26. februar, 2008 ob 21:30
Nevenka pravi:
Darko, vso pravico imaš, da si tolmačiš pesem kot želiš. Človek napiše pač, da mu pesem pomeni to in to…
27. februar, 2008 ob 07:03
Nevenka pravi:
Vladka, če ob pesmi razmišljaš o lastnih spremembah na bolje, je prav, da razmišljaš tako, ker vsaka sprememba od človeka zahteva en malček napora, redko kdo zdrsne v boljše življenje z lahkoto….
27. februar, 2008 ob 07:05
Nevenka pravi:
Ti, snow, pa si zlahka mene zamišljaš kot laboda, zakaj ne…človek lahko pomisli ob pesmi na cilje, ki jih človek doseže z umirjenim in premišljenim načinom in z nežnostjo v srcu, tudi tako lahko gledaš na vsebino pesmi…, pesem dejansko govori o izbirah in zavedanju bodočnosti…
27. februar, 2008 ob 07:08
nevenka,
čisto sigurno, da je potrebno en’ malček napora. A ga potem bolj cenimo, a ne?
27. februar, 2008 ob 21:14
Ja, človek je hudo zapleten koktejl fizičnih in psihičnih substanc. Ena stran dopolnjuje drugo: če je fizična moč šibkejša, jo z močno voljo povzdignemo do nebes. In če si dovolj motiviran, je ni stvari, ki je ne bi zmogel. Sam rad pravim, da ni nemogočih stvari, so samo večji in manjši izzivi. Vem, da se malo hecno bere a če si nečesa RES močno želiš, boš vse sile usmeril na to, da to dobiš, narediš ali ustvariš. Verjemite mi. Vse vizije, ki jih ujamejo trepalnice, vse, kar oko preslika v našo psiho, vse lahko postanemo. In lahko napravimo: pa naj je to vrtnica za drago v nedeljo ali pa pretečeni maraton. In večji kot je izziv, bolj osrečimo druge, s tem pa tudi sami prejmemo paket pozitivne energije - ki je danes bolj cenjena kot denar.
Malo sem bil dolg, a tvoje pesmi me vedno prestavijo na iracionalna tla, od koder je lepši razgled na naša racionalna življenja…In nekatere stvari kar naenkrat postanejo jasne!
28. februar, 2008 ob 05:49
Duško, ti znaš moje pesmi zelo dobro brati in sem zelo vesela, da napišeš svoje misli. Včasih mi je kar težko pri srcu, če kdo napiše, da ne razume pesmi, ker se mi zdi, da vendarle nisem tako zelo “vzvišeno umetniška”, da bi me lahko razumel samo ljubi Bog
Pišem namereč ljudem, jaz vse svoje misli in občutja zase že imam….Nikoli ne pišem zase, a pišem zaradi sebe in drugih…
Hvala ti.
28. februar, 2008 ob 06:23
Nevenka, vedno malo zamujam, včasih je prav težko napisati pravi komentar. Potem se lotim slike, to pa ni to kar pričakuješ. Je pa res, ko se oko ujame v sliko, me vizija “nje” spominja na laboda.
Včasih težko izbiram, “njo” bi prav gotovo
.
28. februar, 2008 ob 07:08
Nevenka pravi:
He, he..Grison, saj zaradi podobnosti z labodom sem to fotografijo izbrala….zelo težko sem jo našla…
Vsi težko izbiramo včasih. A biti vedno brez izbire je najtežje.Tako življenje bi bilo kot kazen. Zato je pravica do izbire zapisana celo v ustavi.Nekateri ljudje morajo to pravico celo ozaveščati, ker
so vajini živeti brez nje in trpeti…
28. februar, 2008 ob 08:21
Nevenka, nekaj od tega je tudi v meni, he, he, po mili volji se odločam komu bom komentiral.
29. februar, 2008 ob 05:37
No, Grison, najbrž odločaš tudi kaj drugega, ne samo to, ali pa morda misliš, da morajo ženske biti povsod glavne? Menda ne?
29. februar, 2008 ob 07:09
nadja pravi:
Jaz pa sem v tvoji pesmi začutila svet, ki je še zelo nejasen, v katerem le slutimo možnosti; kot nekje globoko pod vodo, ko si z vsemi svojimi vedenji lahko samo približno utiramo pot in upamo, da bomo zdrsnili skozi pravi vhod kot labod in nas ne bo spreletelo: o shit, ni šlo….
29. februar, 2008 ob 20:48
Vse mi je jasno in vse mi je vidno, je vseeno zelo pomembna misel v tej pesmi Nadja. Saj mi ni čisto vedno, samo vsake toliko časa, a za naprej. Včasih je z vednostjo težje živeti kot brez nje, čeprav rek pravi: “Če bi bil vedež, ne bi bil revež”.
29. februar, 2008 ob 22:36
Nevenka, tako lepo je prebirati tvoje pesmi, da sem se kar zlila s tvojo poezijo… Same pohvale!
4. marec, 2008 ob 07:58
Hvala Pia, upam, da ljudje nasploh odnesejo vsaj kako lepo misel ali pa jim prebudi kakšno občutje…
4. marec, 2008 ob 13:02