1.03.2008
Bližina
Nežnost se zajeda
v razboleno meso,
molčeči prsti
puščajo stopinje krikov
v vsakem vlaknu…
Tako blizu si mi,
ko imam luno na dlani,
tvoja igra pa se ruši
na blazino, upehana
od množice predstav…
Oddahni si,
saj je samo poljub
in jaz sem ti.
Nič se ni spremenilo,
čeprav se vse spreminja.
Le kaj te je tako prizadelo?
1.03.2008 ob 09:40
Vedno me zbega, ker si vsi ljudje želijo ljubezni, a nekateri se je hkrati bojijo, a samo ljubezen jih res osreči, ker jim daje polet za čisto vso ustvarjalnost v življenju…kako se lahko človek boji osnovnega gibala življenja? Nikoli ne bom razumela.
Ljubezen pravzaprav ščiti pred bolečino,
neljubezen jo povzroča…V zaupanju je čisto vse.
Samo razmišljam Grison.
1.03.2008 ob 09:55
nadja pravi:
Morda je nekaj resnice v tem, da ljudje pojmujemo in čutimo ljubezen tako in toliko kot smo je bili v življenju deležni od prej. Vedno je tu še strah pred neznanim in silovitost čustev, ta čista energija, lahko takega človeka, ki je ni bil prav dosti deležen - zmede. Pa se potempostavi za okope.
1.03.2008 ob 10:09
ramalak pravi:
čudovito ujet detajl, kot krik obupa, nerazumljenosti, notranjega nesoglasja
ob vendar tako enostavni in mogočni stvari, energiji.
1.03.2008 ob 10:55
@ Nadja, veliko več ljudi se boji znanega, tega, kar ni bilo kar bi moralo biti in izgleda kot nikoli zaključena zgodba…prevečkrat slišim: nikdar več…celo izrečem kdaj….
1.03.2008 ob 11:03
Ja, remalak, pesem je lahko razumeljena kot notranji dialog in takrat je nekoliko mračnejša, lahko pa je tudi dialog in takrat vendarle tolaži in pomirja….
1.03.2008 ob 11:05
Zakaj v razboleno meso?
1.03.2008 ob 15:58
spremembe so dobre,sploh če so na bolje
1.03.2008 ob 17:57
Glavca, si že slišal pesem, staro pesem ansambla Nazareth, Love Hurts? Tudi življenje lahko zaboli. Celo v strasti je nekaj bolečine. Ljudje pa tolikokrat hočejo biti, kar niso. Ljubezen pa je tako preprosta in v njej človek je lahko kar je, in je celo zato ljubljen. Ko si si z nekom blizu, je pomembno ohranjati bližino…svet je do posameznika veliko bolj oster, v samoti je včasih kot britev…ljubezen oblaži robove, naredi ga manj ranljivega, zato gre mehkeje skozi življenjske metamorfoze…v ljubezni je moč.
1.03.2008 ob 22:02
Ja snow, a jaz v pesmi trdim, da se ni nič spremenilo, gre za princip, ki ostaja isti v primerjavi s spreminljivim svetom, in gre za čustvo, ki ostaja močno in globoko, ne glede na vse…
1.03.2008 ob 22:05
nevenka,
oprosti. Pri komentarju grisonu, sem pomislila, da se je tudi ti malce bojiš, sploh ker si nekoč nazaj napisala, da ne verjameš več v ljubezen…. Sem se morda zmotila?
Če sem se, sem tega zelo vesela.
Drugače pa lahko rečem: spet ena tvoja krasna pesem.
LP
1.03.2008 ob 23:30
Oh, verjamem Vladka, včasih čisto malo omagam, pa potem spet verjamem, bojim se je ne…ne maram pa zadev, ki so ji samo podobne….hvala ti.
2.03.2008 ob 01:48
Tudi poljub je lahko mogočen
2.03.2008 ob 08:11
@kamper, saj je…poljub je svet v malem, ki ga človek podarja.
2.03.2008 ob 10:19
nevenka, to ni samo razmišljanje, je veliko več. Enostavno moraš biti pogumen, da sprejmeš ponujeno ljubezen. Potem je vse res veliko lažje v življenju.
2.03.2008 ob 18:49
Ja, Grison, na ljubezen veliko ljudi gleda kot na strašno veliko tveganje…
Saj nekaj je na tem, če človek ne zaupa dovolj lastnim čustvom.
2.03.2008 ob 19:57
Nekdanja ljubimca se snideta. Ona bi ga imela nazaj, on noče ponavljati starih napak. Svojih napak, kjer se je bal odgovornosti.
4.03.2008 ob 06:44
Moram priznati, zelo zanimiva interpretacija pesmi, Iztok. Saj me zanima kako tako pesem prebere moški.
Zelo si blizu bistva pesmi, a ni treba, da sta bivša ljubimca, lahko sta tudi šele na začetku in premagujeta ovire, njegova omahovanja…življenje ni enostavno in izkušnje puščajo pečat…
4.03.2008 ob 06:58
Nevenka, tudi jaz mislim, da je treba ljubezen zajeti z veliko žlico. Ker ljubezen rodi ljubezen.
4.03.2008 ob 07:54
Pia, vsekakor imaš prav, bog ne daj, da bi jo človek zamudil ali pa prezrl…
4.03.2008 ob 13:41
nevenka,
prav je, da se izogibaš stvarem, ki so podobne.
Privošči si originale. IN zaslužiš si jih.
Hvala za kaj? Krasno pišeš.
5.03.2008 ob 00:41
V ljubezni mora vsak človek ponuditi svoj izvirnik, ne to kar bi rad bil, pa ni. Hvala Vlatka.
5.03.2008 ob 05:02
Nevenka, ja včasih moraš zares veliko tvegati, na koncu pa še vedno ni vse izgubljeno. Hudič je, če je vse že prepozno.
5.03.2008 ob 08:54
Grison, včasih je, žal, tudi prepozno.
Predvsem, ko ljudje postanejo sužnji navad in življenje podrejajo rutini, vse ostalo pa jim je prevelik napor.
Tak človek je obsojen na “prepozno”.
5.03.2008 ob 10:03
nevenka,
in eni vedno ponavljajo enake napake. Se delajo to, kar niso, potem se pa sprašujejo, zakaj jim ne “laufa”.
6.03.2008 ob 23:27
grison,
včasih je prepozno že preden začneš, če ne veš, kam bi postavil noge
6.03.2008 ob 23:27
Ja, Vlatka, v ljubezni človek res tvega, a če se pretvarja, nima možnosti, ker tega ne bo mogel početi vedno, a dokler bo, ne bo srečen, ker človek v bistvu želi biti, kar je, in se samo tak dobro počuti, če pa mora igrati, je pa obremenjen.
7.03.2008 ob 05:37