2.04.2008
Idealist
S čeladami in pendreki so postavili zid,
ptice so zletele v prazno …
kri je spolzela po čelu…
Še vedno mislim kar mislim,
nasilje se me ne dotika več,
ritolizništvo brez hrbtenice
me ne prepriča,
dvornih norcev ne potrebujem,
življenje je vse kaj več,
a preži nate,
na vsako drobno koščico,
da jo zdrobi.
Tudi v imenu ljubezni,
če je treba.
Dvoličnosti ni konca.
Vedno boli,
ko človeku ropajo duha.
Idioti.
Vau, Nevenka, kaj so te pretepli?
2.04.2008 ob 07:33
Nevenka pravi:
Zakaj pa mene Grison? Čeprav se človek zlahka tako počuti tudi v vsakdanjem življenju.Za navidezno dobroto se skrivajo največje packarije, nasilje z nasmehom, neumnost je najbolj nasilna stvar na svetu. Pomendra vsako drobno kal, ki bi lahko pomenila napredek za človeštvo.”Nič ni tako kot se zdi”, je najbrž edina resnica, molk je največja laž, ignoranca pa nekaj najbolj podlega.
Kot smeh pogrebcev.
2.04.2008 ob 08:02
dare pravi:
Jezna in resnična pesem!
2.04.2008 ob 08:12
Nevenka pravi:
Ja Dare, seveda je resnična. Pa še kako.
Žal.
2.04.2008 ob 08:32
opažam da je res dvoličnežev preveč v tem našem lepem svetu
2.04.2008 ob 08:50
Nevenka pravi:
Ja, snow, ljudje za udobje prodajo dušo in živijo brez vesti. Zloraba je glavno vodilo. Samo poskusi biti dober po srcu in kritičnih misli, najmanj kar te bo doletelo je posmeh.
2.04.2008 ob 09:01
vem,ampak mene to ne odvrne da sem dobra po duši in imam svojo pamet-mišljenje,posmehujem se lahko samo jaz,saj se mi taki ljudje smilijo
2.04.2008 ob 09:07
Nevenka pravi:
Ja, itak. Za dobroto se moraš boriti največkrat proti ljudem, ki jo imajo ves čas na koncu jezika.
2.04.2008 ob 09:29
Nevenka pravi:
Mislim, naplahta te vsak kdor te more…
od politikov naprej…
2.04.2008 ob 09:36
Alenka pravi:
Drugi april.
Samotna ptica leti
v nevihtno nebo.
Huda nevihta
pometa po asfaltu
brste javorjev.
Še včeraj sem občudovala cvetoči ringlo na travniku pred domom in kar pozabila, da mož čaka na svež kruh. Danes veter nosi cvetne listke v peto nadstropje, dež pa jih pribija k tlem.
In pod oknom vali vrana …
Zaboli, kot tvoja pesem.
Najdi moč v sebi, Nevenka!
2.04.2008 ob 13:38
Nevenka pravi:
Ja, Alenka, tudi pri nas je bilo čisto črno nebo. Narava zna besneti.Še premalo pravzaprav. Tako je nerazumljena. Če bo človek vedno tak kot je, bo zelo poražen. Noben bog ga ne bo rešil.
Zaboli. Ja.
2.04.2008 ob 15:02
nevenka,
Izsesali so mi kri,
mi spulili nohte,
polomili mi kosti
in me v brezno
živo zakopali.
Pa se jim nisem dala.
Vzletela sem kot ptica,
svobodnih kril.
Videla sem jih pod sabo,
kako so beračili
za trohico ljubezni,
ki jo niso znali dati.
Samo strmeli so vame
in se me želeli dotakniti.
A jaz sem odplavala dalje.
V kraje,
kjer dobro z dobrim biva.
Kjer ima srce oči.
Kjer je ljubezen na
pravi strani.
(Vlatka K. 02. 04. 08, 20.06)
2.04.2008 ob 20:06
Saj Vlatka, en sam človek naredi korake, svet ostane tak kot je. In včasih ljudje ne razumejo kaj pomeni biti dober.Da je to sprememba, izven njih.
2.04.2008 ob 20:44
nevenka,
vem, vem. Še predobro vem. In nekateri so mi hvaležni. Tisti pa, ki največ naredim zanje, in bi mi morali biti hvaležni, pa ostajajo slepi
2.04.2008 ob 21:57
Represija je vedno bolj cenjena kot lepa beseda. Ker je za verbalno komunikacijo potreben živahen um in govorniške sposobnosti, za represijo pa potrebuješ idiota, ki jih je svet poln. In omejeni smo. S pravili, normami, vedenjskimi navadami. Kaj bodo pa ljudje rekli? Nič hudega, če trpim, samo da je drugim vse prav. In življenje nas preizkuša, nas zbije na tla in ravno, ko se poberemo, udari znova. Ob sebi imamo dvoličneže, škodoželjneže, sedem naglavnih grehov ne živi le v Bibliji. Ko je dan črn, je res črn! Zemlja ni vedno raj in življenje je borba. Preživijo najmočnejši.
A zunaj je pomlad…
3.04.2008 ob 05:28
Točno tako je Duško, škodoželjneži in zavistneži, najbolj skrajne oblike egoizma si natakenjo najbolj naiven obraz na svetu in lomastijo. Vsaka napredna misel se mora boriti s konzervatizmom, že od vekomaj. Zato je napredek tako počasen. Pravih zlobnežev je malo, najhujši so tisti, ki samo zrak guncajo in nič od njih. Koraka naprej zaradi njih ni, ki kraljujejo povprečju in delujejo “neškodljivo”, intelektualno apatično, oziroma samozadovoljno in jim je bog odgovor na vsako vprašanje, samo v sebi ga nikdar ne iščejo. A ljudje so dobili v roke osebno odgovornost, vseeno od koga. In tako bi morali ravnati. Podpirati bi morali napredek, ne pa prodajati meglo in zatirati ljudi, ki se zanj borijo.
3.04.2008 ob 05:44
Boj za dobro ni agresija, ker ni boj za občutek nadmoči, ampak za korist slehernika in ni agresija, ker ne želi prizadevati in škodovati. A dobro ne more zmagati nad slabim, če ni močnejše.
Samo v znanju je moč. V brezbrižnosti, aroganci, zafrkljivosti in poniževanju tistih, ki se resno za kaj zavzemajo, je ni. Človek mora včasih izbrati kaj od tega bo počel. Izjave, tudi jaz sem bil tak včasih in sem se zavzemal, pa sem težko živel, sedaj pa se ne borim več in sem srečnejši, so izjave poražencev, ljudi brez širše vloge v življenju, egoistov. Taki se samo še prijazno smehljajo do smrti in mislijo, da opravljajo dobro delo. Prav sram me je zanje. Ni me sram za ljudi, ki z največjim naporom malo zmorejo.
3.04.2008 ob 05:58
Vlatka, ljudje včasih ne prepoznajo dobrega dela, ker jih sooča z njihovimi šibkostmi. A človek napreduje samo, ko jih premaguje. Če človek tega ni sposoben, bo za vedno obtičal v svojem bunkerju, zaščiten s svojimi prepričanji in agresiven do vsakogar, ki bi ga hotel premakniti za milimeter.
In agresivnež je tisti, ki bi ga rad premaknil, jasno. Ne tisti, ki se brani, kajne. Čeprav je vsakomur jasno, da je agresija obrambni mehanizem.
Do naprednega mišljenja je dolga pot.
Vsako zahteva veliko počenih lobanj.
Samo časopis odpreš, pogledaš TV, pa sproti gledaš kako se plačuje za napredek.
3.04.2008 ob 06:04
uoau! Ne bi se mogel bolj strinjati s teboj!
3.04.2008 ob 06:26
Gaber pravi:
Sovražim dvoličneže in skrivače, potuhnjence in lažnjivce!
3.04.2008 ob 09:40
3.04.2008 ob 09:50
nevenka,
se še kako strinjam
Dvigni krila,
poleti v višave….
Lep dan ti želim
3.04.2008 ob 12:37
alex pravi:
Nabrana jeza in gnev ejakulirata. Očiščevalna dieta je potrebna za sprostitev napetosti. Zdravilno in koristno, vse dokler lava ne začenja dobivati maščevalnih oblik. Idiotsko bi s tem zastrupljala sebe, posredno okolico. V imenu nerazumljene dobrote. Izgovor za zlorabo idealizma.
Kruta poezija hlepi po toplem žarku. Nebo je temno, april muhast. Že jutri lahko posije sonce.
3.04.2008 ob 14:00
Alex, kaj je dobro in kaj slabo, je vedno vprašanje perspektive. Vojaška dilema, žrtvovanje petih življenj za rešitev desetih. Nerazumljena dobrota.
V končni fazi je vsako sredstvo za dosego cilja izrabljeno. Čeprav ga cilj menda ne posvečuje. Postati prostovoljna žrtev tudi ni nobeno junaštvo v nobenem času in nobeni kulturi. Vreme je stalno spremenljivo. Neuničljivost upanja pa človeka (po moje in po Nietzscheju) najbolj izmuči /zastrupi/.
Kratkoročno so slike redko jasne. A neke stvari med ljudmi že dolgo trajajo.
In ne gre za gnev in jezo, za prezir gre, nespoštovanje…
3.04.2008 ob 15:20
3.04.2008 ob 15:29
alex pravi:
Kaj dobro, kaj slabo, stvar perspektive. Kakor inteligenca, stvar projekcije.
Slikovna oprema ilustrira masko na najbolj intimni intimi. Prikladno. Izostrenih čutov maska ne pretenta. Nikoli.
Poezija dobi krila v spoštljivem priklonu vsem projekcijam, brez prezira.
3.04.2008 ob 16:57
No, ja, inteligenc je znanost naštela do sedaj sedem /po Gardnerju/, morda se je kdo še kaj bolj potrudil, pa ne vem, recimo temu, da po vrstah “projekcije”. A v pesmi se ne ukvarjam neposredno z inteligenco.oz. samo toliko, kolikor je od njene vrste lahko odvisen človekov superego.
Poezija se lahko priklanja ali pa tudi ne. Npr. Kocbekova se ni. Pesnik lahko izraža karkoli. Vse je domena poezije. Vse kar je in vse kar ni. Kar je lepo in kar ni. Na lep način, ali celo na nelep. A na svoj iskren način. Če pesnik ne verjame svoji besedi, bo slabo povedal, moral bo uporabiti jezikovno in logično inteligenco, avtorefleksivno itd…Saj sveta brez parcialnega in kompleksnega opazovanja in razumevanja povezav ne more dojeti. To pa ni več “samo projekcija”, a v eni pesmi se najbrž vsega ne da obdelati. V vsakem primeru obstaja tudi splošno priznano dobro ali slabo, slednje je obdelano v pesmi.
Ne vem zakaj sem izbrala ravno to fotografijo za ilustracijo. Gre res za maske, gre za človekovo intimo, gre za človekovo ranljivost, gre za podobo, ki jo ljudje nudimo svetu…malo sem se ob tem spomnila celo na Freuda itd…asociativna stvar pač, nisem je izbrala s sekventnim mišljenjem.
Poezija lahko samo kaže na problem, ni nujno, da ga rešuje. Poezija sama ni obrambni mehanizem in projekcija v tem smislu. Potem bi bila to vsaka kritika. Poezijo je treba ločevati od pesnika. To ni nobeno samozdravljenje, da ne bo pomote. Toliko intelektualno jo je pa že treba brati, da ne bi bilo preveč projekcij.
Do negativnih pojavov v družbi se sme opredeliti vsak človek, ne samo pesnik, težko se je navdušti, če nekdo s pedrekom nekomu razbije glavo. Pa vseeno katera inteligenca, ali pa njeno pomanjkanje, sta to povzročila. Poezija prav gotovo ni interpretativno blodenje, gre samo za drug jezik. Vsekakor bi pesem lahko napisala bolj epsko, a je lirski način bolj prepričljiv.
3.04.2008 ob 19:05
Nevenka, vem, velika krivica se dogaja povsod po svetu, zadnje čase ne berem nobenega časopisa in se veliko bolje počutim.
5.04.2008 ob 05:25
Pametno Grison, zdravo za živce.
5.04.2008 ob 07:14