1. maj 2008
Sonet v belem
Vstaneš, hladno pregrinjalo vzvalovi,
nič, poln temnih zvezd, utone v rokah,
izživeti čas prekrije skrivni mah,
žrelo dneva te požre, telo gori.
*
Bodi, vsaj še malo, moj škrlatni sen,
moja smrt, moje rojstvo, vsak dan znova,
namerim in izpraznim dva svetova,
nasmeh v črn veter, ko oči zaprem.
*
Poljubi moj dotik, mojo misel rečno
naj teče kakor kri po srčni steni,
potna dlan, skozi trs v dušo večno,
*
utoni v njej, drhteče, kakor v meni,
vročično šepetaj svetlobo srečno,
predaj se želji, igri prebujeni.
dare pravi:
Včasih se človek kar ne bi predramil…a kdo bi potem pisal sonete, če ne ljudje, ki znajo sanjati!!
1. maj, 2008 ob 21:07
nevenka,
res, predaj se meni, v želji prebujeni v ljubezen večno
Krasna pesem
2. maj, 2008 ob 00:34
Nevenka, no vidiš, da se je splačal nabirati pesniški navdih. Čeprav je mah že malo zarasel tvoj blog, in te SiOL še ni požrl. Imej odprte oči, da vidiš vso srečo okoli sebe
.
2. maj, 2008 ob 06:16
@ Dare: res je, človek se včasih kar ne bi prebudil
@ Vlatka: da se je lepo prepustiti, vedo samo tisti, ki ljubijo.
@ Grison: malo počitka vedno dobro dene,
ko imam svojo srečo zelo blizu….
saj oči zaprem samo včasih
2. maj, 2008 ob 06:58
Maatjazh pravi:
Lep sonet, Nevenka.
Ampak - ker sem Devica - sem odkril, da v prvi kitici manjkata dva i-ja. Hehe.
2. maj, 2008 ob 10:57
He, he
grem popravit, enega sem našla…
2. maj, 2008 ob 11:08
V besedi pregrinjalo sem našla en primankljajček. Meniš, da bi morala napisati izživeti čas? Da gre nujno za vrsto časa?
Bom popravila še to, saj me nič ne stane. Hvala Matjaž, izmuznejo se mi črke mnogo prerade.
Sa ni tako slabo, da si Devička
2. maj, 2008 ob 11:16
Lepo nevenka,vedno me prijetno iznenadiš
2. maj, 2008 ob 19:55
nevenka,
jaz vedno ljubim….čeprav reko, drevo ali kamen
,
ljubiti je najlepše.
2. maj, 2008 ob 21:46
Tudi sanje so tiste, ki pomirijo in nas vznemirijo.
3. maj, 2008 ob 08:40
všeč mi je;nasmeh v črn veter,…tako skrivnostno,…
4. maj, 2008 ob 17:27
5. maj, 2008 ob 17:18
Ah, Vlatka, ti kar daj…o tem sva se pa že menili, da ne misliva čisto enako…jaz kamnov ne ljubim, zbirala sem jih včasih, kakšne posebno lepe.
5. maj, 2008 ob 17:20
@ drmagnum: Sanje so včasih močnejše kot mislimo, lahko so tako močne, da vplivajo na naše razpoloženje še ves dan…sanjarjenja nas pa ponavadi peljejo kamor želimo, tudi to mora biti v življenju..
5. maj, 2008 ob 17:22
@snow, nasmeh v črn veter…saj je skrivnostno
5. maj, 2008 ob 17:23
nevenka,
hvala Bogu, da ne misliva čisto enako, drugače se ne bi nič naučili, se strinjaš?
Tako se pa jaz lahko učim od tebe, ti od mene, itd…,
bodi lepo.
6. maj, 2008 ob 00:34
Nevenka, škoda da jih ne zbiraš več kamnov, bi si lahko kakšnega izmenjala. Moji so prinešeni skoraj iz celega sveta
.
6. maj, 2008 ob 20:46
ops, jih je odveč
6. maj, 2008 ob 20:47
Ah Grison, še vedno z navdušenjem pogledam kakšenega. Saj imam še vedno spravljenje pri mami na podstrešju, a jih ni več toliko.Najbrž jih bom preselila, že zato, ker so spomin na nekaj, kar me je zelo zanimalo v rani mladosti.
7. maj, 2008 ob 05:03
Gaber pravi:
… predaj se želji, igri prebujeni. …
Torej jutranji erekciji.
7. maj, 2008 ob 19:58
He, he…Gaberček, ti si en navihanček… poezija ima tisoč ovinkov…
poezija je predigra…
8. maj, 2008 ob 06:11
Se trudim napisati, kaj čutim, pa je še vseeno prezgodaj. Nekako možgani in prsti še niso usklajeni
Me pa prevzame poseben občutek ob tvojih pesmih… Da začnejo delat možganske vijuge, za katere še vedel nisem, da jih imam. Nekako podobno kot pri fitnesu, kjer sem bil enkrat v življenju pa so me potem še tri dni bolele mišice, za katere še vedel nisem, da so tam…
Uživaj Nevenka!
9. maj, 2008 ob 05:39
Ja, dobro jutro Duško
Čudne pesmi, če je človek od njih ves zvijugan, he, he…
Se bom trudila, ja, hvala. In enako želim!
9. maj, 2008 ob 09:24
borut pravi:
Me pesem, razpoloženjsko, in upoštevaje moje trenutne obsesije in astrološke asociacije, spominja na januarski vstop Plutona, boga podzemlja, v znamenje Kozoroga, kjer bo rovaril 15 let… Kozorog bi lahko predstavljal ‘ledeni grad okostenelih pričakovanj’, Pluton pa področje nezavednih želja, ki se prebuja…Kot na sliki…
13. maj, 2008 ob 14:23
Nevenka,
zabušavaš
. Jaz pogrešam tvoje lepe pesmi. 
14. maj, 2008 ob 23:47
Nevenka pravi:
@ Borut
no, lepo, vsakogar pesem odnese tja, kjer mu je svet bližji…
prebudi slutnje prek asociacij…
@ ja, Vlatka, malo zabušavam, res
15. maj, 2008 ob 07:30
nevenka,
ti kar, če ti je ljubo
16. maj, 2008 ob 01:14
Nevenka pravi:
Veš, Vlatka, zelo dolgo sem molčala, da sem dobri dve leti pisala neprekinjeno, vsak dan…Saj ni, da bi človek uspel vse povedati, a se malo utrudi..Skoraj nisem šla iz hiše, čisto sem pozabila živeti…Pesem zahteva, da povrtaš po sebi, včasih pa tako dobro dene, da preprosto samo si….
Se ni bati, da bi nehala pisati…
16. maj, 2008 ob 07:44
nevenka,
pridna. Sama pa imam drugačne izkušnje glede pisanja. Bila sem vsepovsod in od vsepovsod so prihajale pesmi.
Celo na volanu avta sem jih pisala.
A ker smo si razlićni, razlićno dojemamo in pišemo.
“Najbolj dene, da samo si”…kjerkoli že, s komerkoli že, ali samo sam
Res je.
Samo, da si. In da si ti
16. maj, 2008 ob 23:43
Saj to velja več ali manj za vsakogar…:-)
18. maj, 2008 ob 07:35
duće a'ka rozi pravi:
sm zmeri veseu
ko preberem kakšen sonet
še posebi
če je pravi sonet
ker vem kolk težko je čustva zlit v šablono jamskega enajsterca
20. maj, 2008 ob 15:15
@ duće a’ka rozi, ja, je kar potrebno vložiti nekaj truda, da pesem ni preokorna ali pa preveč izumetničena…
Me veseli, če ceniš klasično obliko, mladim so ponavadi bližje pesmi v prostem verzu…
20. maj, 2008 ob 23:27
nevenka,
za vsakogar pa ne.
22. maj, 2008 ob 00:10
Ah, Vlatka, jaz vsakomur privoščim, da je, važno je, da nima zlih želja.
22. maj, 2008 ob 07:23
ramalak pravi:
čudovito,
se kar vživljam v tvoje verze
in pohvalil bi še izbor fotografij
zelo subtilna celota
22. maj, 2008 ob 15:41
Hvala Ramalak
22. maj, 2008 ob 16:15