23.05.2008
Malinov potok
Med menoj in teboj
malinov potok
pod perutjo nežnih sanj,
gnezdo iz ljubečih misli…
Kaj deli in kaj združuje,
kaj približa, kaj oddaljuje,
telo obali kakor otok,
dušo zakopano vanj?
Življenja lačni smisli
med teboj in menoj?
nadja pravi:
Ta pesem mi je zelo blizu.
23.05.2008 ob 11:19
Asociacija
: Gaber, čokoladni puding in čez polit malinovec. (to je največ, kar zmore moja glavca ob tej pesmi 
)
23.05.2008 ob 17:48
lepo,mi je zelo všeč,….med teboj in menoj,… kakor med nebom in zemljo
23.05.2008 ob 20:28
@ Nadja, ja, verjamem.
24.05.2008 ob 07:33
@ Glavca, saj si blizu, malinov potok upodablja sladkosti ob katerih se človek sprašuje: In vse ostalo? In potem ne veš kaj je vez in kaj je meja.
Ista stvar enkrat eno enkrat drugo. Morala bi biti vez, sladkanje z ljubeznijo, ne samo z apetitom…
24.05.2008 ob 07:38
@ snow, všeč mi je tvoja asociacija, zlahka bi bila del pesmi, prav te pesmi.
24.05.2008 ob 07:39
Nevenka, med menoj in teboj je široka cesta misli, vsak na svoji stani reke, steklenica čik in lačna misel, včasih angel, včasih pa hudič.
He, he, pa vseeno, življenje je sladko.
24.05.2008 ob 08:09
Je, Grison, je, življenje je sladko, a včasih izgine preko noči…in ne moreš verjeti, da človeka, ki bi mu rad zaželel dobro jutro, ni več…Potem veš, da ničesar več ne moreš nadoknaditi…Sproti človek lahko živi malo na enem bregu, malo na drugem, malo z angeli in malo s hudički, zanimivo je…dober je občutek samosvojosti, a imeti davno izgubljeno in izgubiti kar ima tako malokdo, je največja neumnost v življenju…
24.05.2008 ob 08:29
ja,tvoja pesem me je zelo asociirala na mojo Nekje,…,hehehe,..lahko bi ju celo zmiksale in dobile Malinov potok je nekje
24.05.2008 ob 13:49
@ Snow, he, he…posrečena ideja.
A tudi na tak način nastajajo pesmi
24.05.2008 ob 13:54
Med menoj in teboj
malinov potok
pod perutjo nežnih sanj
gnezdi iz ljubečih misli…
Kaj deli, in kaj združuje,
kaj približa, kaj oddaljuje,
telo obali, kakor otok,
dušo zakopano vanj?
Življenja lačni smisli
med teboj in menoj?
Oprosti, a jaz sem jo prebrala tako. In mi je všeč.
25.05.2008 ob 00:27
Menim, da ti pesem, tako kot je napisana, ne bi smela delati težav.
25.05.2008 ob 09:08
nevenka,
saj mi ne, a jaz sem si, ker je zelo lepa, dodala še okras
25.05.2008 ob 12:38
Okras. ok.
25.05.2008 ob 20:13
“Kaj deli in kaj združuje?”…
menda sem danes v posebno melanholičnem afektu in sem se zapičil v to vrstico! In razmišljam o nesmiselnih pregradah in prisilnih združitvah. Kako se ljudje včasih zaradi narobe interpretirane besede razidemo ali pa trpimo z nekom zaradi strahu ali pa zgolj iz navade… Hja - ce la vie…
Pesem pa - kot vedno - čudovita!
27.05.2008 ob 05:09
a s tem še zdaleč nisem končal… :). To pač ne bi bil jaz! A o malinovem sirupu in nežnih perutih malo kasneje, morda jutri…
27.05.2008 ob 05:11
dare pravi:
O, kakšna prijazna, nežna pesmica. Jaz sem se pa že ustrašil, da bo kaj takšnega kot je nekoč zapisal eden naših “največjih” poetov, ki je končal svojo mojstrovino z “verzom” maline so, maline. Jaz pa nisem imel pojma za kaj gre!
27.05.2008 ob 08:40
SUPER JE! Pod perutjo nežnih sanj, gnezdo iz ljubečih misli….
nežno
27.05.2008 ob 09:15
@ Duško, ja veliko nesmislov imamo v življenju po lastni izbiri, tudi pod pritiskom nekih splošnih meril:in mali prepiri, ki zakuhajo dolge zamere, in zelo pomembne stvari, ki jih ljudje prezrejo. Za bližino mora biti človek pogumen in zaupati.
28.05.2008 ob 07:33
Ja, Dare, saj maline so maline, he, he…sirup pa je sladek
Ljudje pa…saj veš. Ja, seveda je prijazna pesem, majčkeno zaskrbljena sicer, a prijazna.
28.05.2008 ob 07:36
Oh, Mela, me veseli, če ti je pesem všeč. Meni je pa všeč tvoj nick.
Še posebno njegov pomen v sanskrtu
28.05.2008 ob 07:38
Nevenka, važno je da se teh nesmislov zavedamo in da jih po svojih močeh skušamo razumeti in razrešiti. Prav gotovo si potem na dobri in uspešni poti.
29.05.2008 ob 10:16
Ja, a je težko, če se nekaj nesmiselnega razvije iz nečesa kar je nekoč imelo smisel. In vedno je dilema, biti pošten do drugih bolj kot do sebe, če je v končni fazi to pravzaprav nepošteno do drugih, ker ustvarja iluzijo….Tu človek velikokrat ne ve, kaj je prav in kje naj ohranja smisel. In po mojih izkušnjah ljudje izbirajo lažjo pot, ne tisto, ki je poštena. Konfrontacije z dejstvi so včasih tako zoprne. A čim se v življenju začne uvajati take načine, ki odrivajo, ki prekrivajo nekaj kar ni dobro, brez reševanja, pot nikoli več ni skupna.
Ljubezen ponavadi vzdrži napor.
Neljubezen pa naredi sostanovalce.
V čem je torej večji smisel?
Grison, ti si pošteno odgovoril. Veliko ljudi tako reče, naredi pa….
30.05.2008 ob 06:13
nevenka,
ljubezen drži vse pokonci. Se strinjaš?
In če ni ljubezni, naredi sostanovalce. Se strinjam.
Huje je, ko si ljudje postanejo sovražni.
Pošteno je biti pošten in iskren. In iti dalje, kakorkoli že…..Brez, da bi kdo koga tunkal, poniževal, se maščeval….
31.05.2008 ob 23:59
1.06.2008 ob 01:24
Ja, če ljudje postanejo sovražni, Vlatka, obstaja vsaj možnost, da se posameznik reši.
Se mi zdi, da je več tega, čemur jaz rečem, vegetativna zveza. Bolj opazujem ljudi okoli sebe, bolj gledam ljudi, ki živijo po utečenih kolesnicah, vsega naveličani in nesposobni vsake spremembe. O ljubezni ni duha ne sluha. Razlag, da se imajo tako dobro, pa kolikor hočeš
1.06.2008 ob 08:29
Oho, Kamper, si malo pokukal…
1.06.2008 ob 08:31
Nevenka, naša obala je fenomen, ljudje se po tekočem traku poročajo in seveda tudi ločujejo. Ločitev pa je tista najlažja pot, ki ni vredna, da bi prtnerja o zadevi malo bolj razmislila, in na ta način poiskala boljšo rešitev.
Velikokrat, pa že samo poštenje do drugih lahko pripelje do boljšega življenja. Že če bi pogledali na tvoje zapisano, bi rešili marsikateri problem. Hehehe, sostanovalci
.
1.06.2008 ob 08:49
Ločitev se meni ne zdi najlažja pot, veš, definitivno pa reši človeka življenja brez ljubezni in mu vrne upanje. Če je tega preveč, se ljudje najbrž res prezaletavo poročajo.
Za ljubezen se ne da boriti, da se jo pa negovati…se mi zdi očitna vsebinska razlika.
Kopičenje zamer uniči ljubezen in skupaj z rutino vodi v naveličanost.
To naredi sostanovalce. Potem ni več rešitve. Vsaj po moji izkušnji.
1.06.2008 ob 09:08
Nevenka, kakor koli že, marsikateri problem se da v življenju rešiti, mogoče je v maldosti dostikrat prisotna zaletavost, kasneje pa nekoliko bolj razmisliš. Vsekakor pa za ljubezen morata biti dva in če se trudi samo eden se zagotovo ne bo izšlo.
1.06.2008 ob 09:41
Tako je, ja.
1.06.2008 ob 10:48
Maline ja!
1.06.2008 ob 17:02
nevenka,
ti jih opazuješ. jaz se z njimi soočam. In potem mi rečejo: “Kaj pa naj?” Pa rečem: “Ločite se in začnite na novo.”
A novega jih je toliko strah, da raje živijo, kot sama praviš, vegetativno.
A očitno jim je tako vseeno dobro.
1.06.2008 ob 22:32
Ja, Vlatka, ni jim dovolj slabo.
2.06.2008 ob 08:53
Mica je napisala eno dobro zgodbico na to temo, Moje življenje, uboga Tona, kar ni in ni mogla doumeti, da je njene ljubezni konec. Znova in znova mu je planila v objem.
3.06.2008 ob 07:40
Ah Grison, njene ljubezni očitno ni bilo konec, ane, saj človek nikogar kar tako ne objame. In objeti se človek ne pusti kar tako. Čeprav se da ljubezen čudovito zlorabiti.Take zgodbe so grde.
Za ljubezen je zelo pomembno imeti čim bolj enakovredne odnose, sicer je cena, ki jo eden plačuje, zelo visoka.
3.06.2008 ob 07:50
bin pravi:
Ljubezen?
Kaj je to, pravzaprav? Jo znamo prepoznati tudi potem, ko mine zaljubljenost? Ko sta pretečeni čas in kopica nerazrešljivih nevšečnosti pokopala princeske in prince? Smo sposobni poljubiti žabo? Trudim se!
3.06.2008 ob 14:36
Oh, bin, lepo, da si se oglasil. Ljubezen je, ko te že rahel partnerjev dotik osreči, tudi po mnogih letih.
Ljubezen je navdušenje nad človekom tudi, ko poznaš celo vrsto njegovih napak. Niti slučajno ni isto kot prijateljstvo, čeprav je prijateljstvo tudi delček ljubezni. Ljubezen je preprosto največ…Ljubezen je čustvena bližina, tudi ko sta dva daleč narazen, ljubezen je prisotnost, ko nekoga ni več….
3.06.2008 ob 14:57
nevenka,
ljubezen je vse to in še mnogo več. Pravzaprav ni niti besed s katerimi se da ljubezen opisati.
3.06.2008 ob 22:04
nevenka,
ja, morda še to. Ko ti vzamejo ljubega človeka, je tako, kot da utrgajo del tebe, taka je bolečina.
3.06.2008 ob 22:05
bin pravi:
Lepo si “zadela” nekatere poglede na ljubezen, nevenka.
Zmotilo pa me je nekaj v predhodni “razpravi”. Nekako si podajate misel o “vračanju” ljubezni. O tem, da ne more eden več ljubiti od drugega.
Strinjam se, da je pogoj za dobro partnerstvo tudi “recipročnost”. Partnerstvo pa je zelo dober “dom” ljubezni. Vendar je ljubezen svobodna, in ni odvisna od “pogojev bivanja”. Predvsem pa ljubezen nikakor ne zahteva vračanja. S tem “bi požrla” samo sebe!
Tega ne razumemo takrat, ko opazujemo “trpljenje” nekoga, ki ljubi, pa ni ljubljen. Dokler resnično ljubi, v njem ni trpljenja! Nekateri znajo to početi zelo dolgo!
No, dovolj sem težil!
Lepo se imej s svojo ljubeznijo, kakršna koli že je! 
3.06.2008 ob 23:53
Vlatka, ja ljubezen je želja po osrečevanju drugega človeka, po tem, da mu želiš ustreči in siješ v njegovih očeh, ko ti to uspe.
Izguba je zelo boleča.
4.06.2008 ob 06:28
Oh, bin, žalostno je ljubiti v prazno, zame je vzajemnost ljubezni tisto kar osrečuje, kar pa ne pomeni, da ne obstaja globoka ljubezen do človeka, ki nam ljubezni ne vrača.Taka ljubezen je res bistvo same sebe, ker ima v sebi brezpogojnost.
s poljubom je spremenil mene.
In jaz prav obožujem mojega žabona
4.06.2008 ob 06:31
bin pravi:
/… zame je vzajemnost ljubezni tisto kar osrečuje …/
Prepričan sem, da to osrečuje vse ljudi!
Sam sebi bom “pljunil v skledo”, če bom priznal, da obstaja več različnih ljubezni.
Ljubezen med enakovrednimi partnerji ima drugačne značilnosti, kot ljubezen med starši in otroki, ali drugače različno odvisnimi osebami. Pa vendar je samo ena ljubezen!!
Kako bi sicer razložili pojav, ko se odnos med partnerjema, (ljubezen, vzajemna v čustvih in dejanjih), spremeni zaradi nesreče ali bolezni enega od njiju? Ne more vračati ljubezni z dejanji! Je takrat na drugi strani še vedno ljubezen, ali se sprevrže v usmiljenje?
Če je v začetku bila ljubezen, to tudi ostane! Če ne, je ni bilo nikdar!
Taka bolezen, nesreča, pa se lahko prikrade tudi počasi, čisto potihem, da jo tudi prava ljubezen težko prepozna. Takrat tudi ljubeči trpi v svojem čustvu.
Nekatere bolezni in poškodbe lahko v človeku “ubijejo” sposobnost ljubezni! Vreden pa je ljubezni tudi tak!
V izogib “teženju”, za nekoliko boljšo klimo ti “lepim” pesmico, ki je bila namenjena odraščajočima najstnicama.
Ljubezen niso rožice,
in prstan zlat in plašč krznen,
ljubezen ni iskriv pogled,
in vroč poljub in stik mesen.
Ljubezen ni cel kup besed,
ki kujejo te pod nebo,
za srebrnik vse to ti nudi,
krošnjar, na sejmu za vasjo.
Ljubezen je utrip srca,
ki bije zate, kot za vse,
ne skušaj je imeti zase,
ljubezen prisvojena - umre!
Lep dan ti želim!
4.06.2008 ob 10:02
4.06.2008 ob 11:38
Maatjazh pravi:
Če se skušam malo pošalit: ne vidim najbolj jasno povezave med pijačo, ki jo pije željna mladenka na sliki in malinovcem, ki žubori skozi tvojo pesem …
6.06.2008 ob 09:28
Eh, Matjaž, sladkosti življenja pač niso v steklenici
malinovec je v njenem nasmehu….
6.06.2008 ob 10:12