28.06.2008
Poslednji nasmeh
Zaklepam se.
Vedno manj je besed,
oči so zaprte.
Če jih odprem,
se misli razbežijo.
Raznesejo te med skrbi in bol.
Tako je lepše,
bolj varno,
tako ostaneš
in ohraniš moj poslednji nasmeh…
Zaklepam se.
Vedno manj je besed,
oči so zaprte.
Če jih odprem,
se misli razbežijo.
Raznesejo te med skrbi in bol.
Tako je lepše,
bolj varno,
tako ostaneš
in ohraniš moj poslednji nasmeh…
Poslednji nasmeh…Me spominja na slovo od neke moje davne davne najstniške ljubezni. Ko se je bližala ura slovesa, sem kar bežal pred njo. Nisem želel solz in rdečih oči, želel sem si zapomniti njen zadnji nasmeh. In tako je tudi bilo. Čeprav sva se še srečala a kadar se spomnim na njo, mi v mislih zaigra njen zadnji nasmeh.
Evo, na to me spomni tvoja pesmica - morda ne čisto v kontekstu a asociacije so čudna stvar… Lep pozdrav Nevenka!
28.06.2008 ob 13:46
verjamem,da ni to tvoj poslednji nasmeh
28.06.2008 ob 15:08
He, duško, usoda je čudna reč…in tvoja asocijacija je po svoje kar v kontekstu…
lep pozdrav tudi tebi.
28.06.2008 ob 18:20
snow, veš, en nasmeh, enkrat, to gotovo bo…
Človek rad ohrani najlepše, vsaj v spominu…
28.06.2008 ob 18:25
Zapomniti si je vredno samo lepe stvari
28.06.2008 ob 21:28
bin pravi:
Zaklenjena, v tišini,
v mraku stisnjenih oči,
tava duša v bolečini,
išče srečo, ki je ni.
Čeprav boleče nam spoznanje,
oster nož v srce zabode,
zbudi nam bol, zbudi kesanje,
vodi nas na pot svobode.
Morda je lepše in bolj varno,
morda nas dolgo goljufa,
iluzorno, prav nič stvarno
se v sanjarjenju konča?
29.06.2008 ob 00:29
kamper, vsako bljižnje srečanje s srečo si je vedno zapomniti, sreča je nakaj, kar pride in gre…To vzvišeno občutje ni nikoli trajno…a je vredno, da si ga človek zapomni…Sreča je pa res kot valovanje morja….oseka, plima, ki te odnese, in spet oseka…
29.06.2008 ob 06:42
bin, človek je tako zelo neizpolnjeno bitje, zato vedno hrepeni in si vedno postavlja nove in težko dosegljive cilje, sreča je že eden takih. Sreča je zelo iluzorna po svoji naravi, čim je dosežena, bi želela biti nova…Človek jo ves čas išče vsepovsod in to ga žene naprej. Le sem pa tja jo kak delček zaklene v srce in reši pred minljivostjo…Sanjarenje jo neguje, preresna resničnost bi jo ubila.
Lepo si upesnil svoje misli.
Z velikim veseljem ugotavljam, da pravzaprav zelo veliko ljudi rado piše pesmi. Eden lepših darov, ki jih človek ima.
29.06.2008 ob 06:50
bin pravi:
Res je nevenka, veliko ljudi rado piše pesmi. Mnogi sramežljivo, v prepričanju, da niso umetniki, zadržijo svoje pesmi v sebi. Škoda!
Temu v izogib sva z nagajivko odprla blog za vse pesnike.
Na
http://prostepoljane.blog.siol.net
naj bi se našel prostor za vse. Samo z vztrajnim petjem se nam bo glas utrdil, izostril in očistil.
Pridi kdaj mimo!
29.06.2008 ob 15:46
Hvala za povabilo, bin. Morda pa se res kaj oglasim
Samo, meni ni preveč všeč klepetati v rimah.
Pesem napišem, ko jo začutim, nič se ne silim z neko tematiko in konteksti.
Sem pa na nekem forumu dokaj z veseljem pisala pesmi na fotografijo, ker sprosti asociacije….
29.06.2008 ob 16:39
bin pravi:
Prav, nevenka.
Saj imaš prav! Predvsem tlačenje v neke “kontekste” tudi meni ne diši. Ali pisanje po naročilu. Rad pa se pogovarjam v rimah, saj tako vzdržujem tisti prepotrebni potencial, ki ga za dobro pesem rabimo. Poleg navdiha, seveda!
29.06.2008 ob 17:55
nevenka,
sanje so najlepši del življenja
30.06.2008 ob 00:32
Veš, Vlatka v tej pesmici pišem o sanjarjenju, sanje so gotovo lepe, tudi sanjarjenje človeka odnese v malce svoj svet…
30.06.2008 ob 16:07
Vsak nasmeh je lep, tako kot je lep sončni žarek…. ozadje pa je lahko zelo različno:zelen list, zavesa na oknu, prašna miza, temna klet, (kjer lepo kontrastira) a kjerkoli posije ta žarek nasmeha, prinese s sabo svetlobo….
30.06.2008 ob 20:55
nevenka,
sanjarjenja so še lepše od sanj, če si jih dovoliš.
30.06.2008 ob 22:25
1.07.2008 ob 17:02
@ Nadja res je, človek izžareva svetlobo z nasmehom, v njem je dobra energija in resnično obsije vse od dolgočasne sivine do najbolj zakrknjene
duše…
1.07.2008 ob 17:06
borut pravi:
Ja, tudi to se dogaja: človek se včasih zaklene, in življenje postane kot ključavnica!:)
13.07.2008 ob 09:40
Ja, če se človek zapre vase se en svet gotovo skrči.
13.07.2008 ob 12:28