11.07.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Zakaj človek ne da, kar bi zlahka dal,
in reče tolikokrat, da ne zmore,
siv strah pronica mu iz vsake pore,
ne ve, da le sebe spet bo izigral.
***
In zakaj marsičesa noče vzeti,
stopi vstran, na varno, ves poln sebe,
darila noče, med ostanki grebe,
čas pa teče, a želel bi imeti
***
ptice let, utrip srca v svoji dlani,
vzdih pomladi, odsev morja mirnega,
vonj po nežni sreči, ki sladka mami.
***
Siromak izbral je pot samotnega
človeka, pot, ki vedno samo rani,
rani vse, a najbolj njega samega.
3.07.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Pest otroštva, težek kamen,
Poljub metulja, žgoči plamen,
modra misel, blodnja slepa,
svoboda zgrda, nikdar zlepa,
želja trdna, up premagan,
jutro lepo, dan prežagan.
3.07.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Rada imam nasmeh neba,
tolmun dotikov prav do dna,
pesem, ki me v sen začara,
življenje lepo kot utvara…
rada igram močnejšega,
na bregu, daleč od vsega,
izrečem zlahka marsikaj,
resnico vso le malokdaj…
Bi upal poljubiti me,
enkrat samkrat na srce?
30.06.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Če vedel bi…
kako usoda svoje niti prede,
ti da besedo in potem jo snede,
če čutil bi, kako poti prepleta,
jih tke v življenje pesem neizpeta,
če znal bi kdaj jo v svojo dlan res vzeti,
bi vedel, kako zvezde je imeti…
28.06.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Zaklepam se.
Vedno manj je besed,
oči so zaprte.
Če jih odprem,
se misli razbežijo.
Raznesejo te med skrbi in bol.
Tako je lepše,
bolj varno,
tako ostaneš
in ohraniš moj poslednji nasmeh…
10.06.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Sprevrženost se plazi med besede,
šklepeta skelet, politični veljak,
denar je bajonet, pohlep njegov bedak,
v nebo se dviga smrad človeške bede.
Dehteči cvet živi na minskem polju,
nihče ne sliši, ko se gora kruši,
iz ledu, strahov v premajhni duši,
čebelji let otrpne v vesolju…
Ustavi, izbriši vse, kar hoče več,
in še in še… Davno je bilo dovolj,
pogoltnost je oster, neusmiljen meč,
v življenje se zajeda vedno bolj.
In breme ne bo padlo z naših pleč,
ko sežgano bo vse zelenilo polj.
7.06.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Jedek bes
tišino vre,
stekel pes
resnico žre,
lažnjivi mah
mehkobo tke,
upognjen strah
notranjost žge,
pesmi ne, pesmi ne…
7.06.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Nebo sivo, iz pepela,
oživi srebrna strela,
pesem kapelj zabobni,
belo lubje zaskeli,
svetloba reže vlažen zrak,
nevihta nosi mrtev mrak,
tema skloni se do tal,
kakor, da je soncu žal,
da poljublja krošnjo njeno,
vsako jutro vso svileno,
da začuti vsak njen klic,
krhka krila njenih ptic,
da ne more se upreti,
ko si v njej želi živeti…
Vsaka kaplja sled pusti,
drzna misel zaboli…
Dan za jutrom se obrne,
plašno, kot s pogledom srne,
sonce znova se rodi,
v hrepenenju zadrhti.
23.05.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Med menoj in teboj
malinov potok
pod perutjo nežnih sanj,
gnezdo iz ljubečih misli…
Kaj deli in kaj združuje,
kaj približa, kaj oddaljuje,
telo obali kakor otok,
dušo zakopano vanj?
Življenja lačni smisli
med teboj in menoj?
1.05.2008
Objavljeno
v
Poezija , avtor
nevenka
Vstaneš, hladno pregrinjalo vzvalovi,
nič, poln temnih zvezd, utone v rokah,
izživeti čas prekrije skrivni mah,
žrelo dneva te požre, telo gori.
*
Bodi, vsaj še malo, moj škrlatni sen,
moja smrt, moje rojstvo, vsak dan znova,
namerim in izpraznim dva svetova,
nasmeh v črn veter, ko oči zaprem.
*
Poljubi moj dotik, mojo misel rečno
naj teče kakor kri po srčni steni,
potna dlan, skozi trs v dušo večno,
*
utoni v njej, drhteče, kakor v meni,
vročično šepetaj svetlobo srečno,
predaj se želji, igri prebujeni.
